Kakšno sporočilo Trump z napadi na Iran pošilja severnokorejskemu voditelju?

Prejšnji teden je Severna Koreja izstrelila raketo z rušilca, kar je voditelj Kim Džong Un po poročanju časnika The Guardian komentiral z nenavadno zadržanim optimizmom. Dejal je, da test dokazuje, da razvoj zmogljivosti za jedrsko oborožitev vojaških ladij "zadovoljivo napreduje".

A kot poudarjajo Guardianovi analitiki, test in Kimova izjava nista bila namenjena le vojaškemu vrhu na krovu 5.000-tonske ladje Choe Hyon, največje vojne ladje severnokorejske mornarice, pač pa širši mednarodni javnosti. Izjavo je vendarle podal v času, ko ZDA in Izrael nadaljujejo zračne napade na Iran, državo, za katero je Trump brez konkretnih dokazov trdil, da je le nekaj tednov oddaljena od razvoja jedrskega orožja.

Jedrski program kot vprašanje preživetja režima

Razširjanje konflikta na Bližnjem vzhodu in grožnja obstoju iranskega režima sta po mnenju analitikov najverjetneje dodatno utrdila odločitev Pjongjanga, da nadaljuje razvoj svojega jedrskega arzenala. Za Kimovo družino, ki Severni Koreji vlada od ustanovitve države leta 1948, jedrski program namreč predstavlja vprašanje preživetja oblasti, piše Guardian.

"Kim je verjetno pomislil, da je bil Iran napaden prav zato, ker nima jedrskega orožja," je po izbruhu konflikta dejal Song Seong-jong, profesor na univerzi v južnokorejskem mestu Daedžeon in nekdanji uradnik južnokorejskega obrambnega ministrstva.

Severna Koreja že več let razvija jedrski program, ki kljub sankcijam Združenih narodov in diplomatskim prizadevanjem ZDA še naprej napreduje. Prvi jedrski poskus je država izvedla leta 2006, zadnjega pa leta 2017, čeprav še vedno obstajajo dvomi o dejanski velikosti njenega arzenala in o tem, ali lahko miniaturizirano jedrsko konico uspešno namesti na medcelinsko raketo, ki bi lahko dosegla ameriško ozemlje, piše Guardian.

Po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) iz leta 2025 ima Severna Koreja približno 50 jedrskih konic, poleg tega pa dovolj jedrskega materiala za izdelavo še približno 40 dodatnih.

Kim je odločitev o jedrskem odvračanju postavil v središče nacionalne varnostne strategije, hkrati pa okrepil sodelovanje z Rusijo in Kitajsko. Takšna politika mu po mnenju analitikov zagotavlja, da se ne bo soočil z usodo nekdanjih voditeljev Iraka ali Libije, danes pa podobne pritiske doživljajo tudi druge države, kot sta Venezuela in Iran.

Kako se je Pjongjang odzval na napade v Iranu

Odziv severnokorejskega zunanjega ministrstva na napade v Iranu je bil relativno zmeren, piše britanski časnik. Pjongjang je ameriške in izraelske zračne napade označil za "nezakonito dejanje agresije", ki razkriva "hegemonistične in brezobzirne" težnje Washingtona, vendar Trumpa v izjavi ni omenil poimensko.

Takšna formulacija po mnenju analitikov pušča odprta vrata za morebitno obnovitev pogajanj o jedrskem programu, vendar le pod pogojem, da ZDA opustijo zahtevo, da mora Severna Koreja popolnoma odstopiti od jedrskega orožja, in jo priznajo kot jedrsko državo.

"Če ZDA opustijo svojo politiko konfrontacije in spoštujejo trenutni status naše države, ni razloga, da ne bi mogli živeti v dobrih odnosih," je po poročanju državne agencije KCNA, ki jo povzema Guardian, Kim dejal na kongresu vladajoče stranke prejšnji mesec.

Nova pogajanja Kima in Trumpa?

Med analitiki ni enotnega mnenja, ali vojna z Iranom povečuje možnosti za nova pogajanja med ZDA in Severno Korejo ali pa bo Pjongjang zaradi nje postal še bolj zaprt in nezaupljiv. Po mnenju Sydneyja Seilerja iz Centra za strateške in mednarodne študije Trumpova pripravljenost, da kot pogajalsko sredstvo uporablja vojaško silo in grožnje, verjetno zmanjšuje možnosti za hiter jedrski dogovor.

Drugi analitiki menijo, da bi Kimova želja po dolgoročni varnosti režima in morebitno osebno razumevanje s Trumpom lahko odprla vrata novim pogovorom. Čo Han-bum z južnokorejskega Inštituta za nacionalno združitev poudarja, da je Severne Koreje praktično nemogoče popolnoma razorožiti, zato bi Kim lahko v pogajanja vstopil kot voditelj države z jedrskim odvračanjem in s tem pridobil več prostora za izsiljevanje političnih koncesij – na primer varnostnih jamstev.

Trump je sicer že večkrat dejal, da je pripravljen na novo srečanje s Kimom, kar je sprožilo ugibanja, da bi se lahko voditelja srečala ob njegovem obisku Kitajske konec meseca. Analitiki menijo, da bi Kim v morebitna pogajanja vstopil z močnejšega položaja, saj dogajanje v Iranu po njihovem mnenju kaže, da jedrsko orožje pogosto velja za najzanesljivejše zagotovilo državne varnosti.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Usodne volitve